Anksiozna motnja je termin, ki vključuje nekaj različnih neobičajnih strahov in anksioznosti, ki so našla mesto v psihiatriji konec 19. stoletja. Trenutno psihiatrija pozna več vrst anksioznih motenj. Zadnje raziskave so pokazale, da 18% Američanov trpi za eno ali več vrst anksioznosti. 

Diagnoza

Anksiozne motnje so pogosto ovirajoča kronična stanja, ki so lahko prisotna že od otroštva ali se naglo pojavijo po nekem dogodku, ki jih sproži. Na površje pridejo v času visokega stresa in jih spremljajo glavoboli, potenje, mišični krči, pospešeno bitje srca in visok pritisk, ki vodijo k utrujenosti in izčrpanosti.

Čeprav besedi anksioznost in strah pogosto zamenjujemo, se v medicini ločita in imata točno določen pomen.

Strah je čustven in fiziološki odziv na prepoznano zunanjo grožnjo. Izraz anksiozna motnja vključuje tako strahove kot tudi anksioznosti. Fobije (strahovi brez osnove ali iracionalni strahovi)  so sestavni del večine anksioznih motenj. Anksiozne motnje se pojavljajo skupaj z drugimi duševnimi motnjami, predvsem z depresijo, ki jo v 60% doživijo ljudje z anksioznimi motnjami. Dejstvo da se prekrivajo znaki depresije in anksioznosti in da ju sprožijo enaki okoljski dejavniki, lahko razložijo, da so-pojavnost teh dveh bolezni.

Študije so pokazale, da se anksiozne motnje pogosteje pojavljajo pri ljudeh, ki imajo v družini zgodovino te motnje. Seksualno disfunkcijo pogosto spremlja anksiozna motnja, vendar je težko ugotoviti ali anskioznost povzroča disfunkcijo ali obratno. Najbolj pogosti znaki seksualne disfunkcije pri anskioznih ljudeh so prezgodnja ejakulacija ali nezmožnost erekcije pri moških, izogibanje spolnim odnosom in bolečina med spolnim odnosom pri ženskah. Seksualna disfunkcija je pogosto prisotna pri ljudeh, ki jih mučijo panični napadi, saj se bojijo, da bi se pojavili med spolnim odnosom in pri ljudeh s posttravmatsko motnjo.

Vzroki anskioznih motenj

 Raziskave namigujejo, da obstaja korelacija z anksioznimi motnjami in težavami z ravnotežjem. Povezava je v tem, da je del možganov, ki uravnava strah povezan tudi z ravnotežjem. Poleg tega pa nizke GABA vrednosti (nevrotranzmitor, ki zmanjšuje delovanje cntralnega živčnega sistema) prispevajo k pojavu anksioznosti. Anksiolitiki vplivajo na GABA vrednosti (avtogeni trening prav tako). Prav tako se uporabljajo SSRI (antidepresivi) pri zdravljenju anksioznih motenj.

Nedavna raziskava je pokazala, da so efekti SSRI-jev pri zmanjšanju anskioznosti povezani z GABA nevroni in ne pa posledičnem izboljšanju razpoloženja. Močna anksioznost in depresija se pojavita pri odvajanju od alkohola, ki pa se z daljšo abstinenco postopoma ublažita. Kofein, alkohol in benzodizapeni lahko poslabšajo ali povzročijo anksioznost in panične napade.

Generalizirana anksiozna motnja

Generalizirana anksiozna motnja je pogosta kronična motnja, opredeljena kot dolgotrajna anksioznost, ki ni vezana na neko situacijo ali predmet. Tisti, ki trpijo za omenjeno motnjo, doživljajo neprestan strah in skrb ter so obremenjeni z vsakdanjimi stvarmi. Ta vrsta anksioznosti je najbolj prisotna pri starejših odraslih.

Panična motnja

Pri panični motnji oseba trpi za kratkimi napadi močnega strahu in zaskrbljenosti, ki ju spremljajo tresenje, zmedenost, omotica, slabost in težave z dihanjem. Ti panični napadi trajajo od 10 minut pa tudi nekaj ur in jih lahko sproži stres, strah in celo telovadba, čeprav je točen razlog pogosto neznan.

Poleg napadov pa diagnoza paničnih napadov zahteva kronične posledice: bodisi skrb za posledicami, ki jih lahko imajo panični napadi, neprestan strah pred bodočimi napadi ali pa da se vedenje osebe spremeni in je to povezano z napadi. Osebe pogosto opisujejo, da so simptomi prisotni tudi, ko nimajo napada. Pogosto se pojavijo spremembe v bitju srca, kar osebe povezujejo s strahom, da bodo doživele srčni napad ali nov panični napad.

Fobije

Vključujejo stanja, ko je strah ali anksioznost sprožena z določenim stimulusom ali situacijo. Tisti, ki trpijo za fobijami, pričakujejo strašanske posledice, če se srečajo s predmetom, ki povzroča strah, ki je lahko od živali, situacije ali telesne tekočine.

Socialna anksioznost

Znana tudi kot socialna fobija, vključuje močen strah pred publiko ali javnim osramočenjem ali ponižanjem. Strah je lahko povezan s točno določeno situacijo, na primer javnim nastopanjem. V bolj resnih primerih pa pri vseh medsebojnih odnosih. Socialna anksioznost se kaže v določenih simptomih, ki so zardevanje, potenje, težave v govoru. Kot pri vseh fobijah, se bo posameznik hotel izogniti situaciji, ki ga "ogroža". V skrajnih primerih se pojavi totalna socialna izolacija.

Obsesivna kompulzivna motnja

OKD spada med anksiozne motnje, ki so opredeljene kot ponavljajoče se obsesije (venomer prisotne, neprijetne ali vsiljive misli) ali kompulzivnosti (zaklepanje vrat 10 krat, čeprav oseba ve, da so zaklenjena). Misli prisotne pri OKD vključujejo misli in vedenja, ki imajo nerealno osnovo, pogosto nelogično. Na primer hoja v določenem vzorcu (zavijanje, vsak drugi korak daljši) preprečujejo, da bi se njim ali drugim zgodilo kaj hudega. V nekaterih primerih se ljudje tudi bojijo, da bi komu nekaj storili, tako poskrijejo vse ostre predmete v hiši, ki jim povzročajo asociacije.

Pogosto so kompulzije nerazložljive, pač pa so težnje, ki so povezane z nervoznostjo.

Zdravljenje

Zdravljenje pogosto zahteva spremembe v vsakdanjiku; psihoterapija, še posebej pa kognitivno vedenjska terapija. Poleg tega se anksiozne motnje zdravijo tudi z zdravili. Izobraževanje, pomirjanje in nekatere kognitivne terapije so pogosto nujne.

Ko se motnje zdravijo z zdravili so pogosto uporabljeni antidepresivi, SSRI-ji in SNRI-ji in NRI-ji. Pomirjevala kot so Xanax, Vailium se tudi uporabljajo, vendar le kratkoročno, saj povzročajo odvisnost in kognitivne težave. Anksoizne motnje se lahko zdravijo tudi z zdravili, ki delujejo na GABA neurotranzmitorje (gabapentin) ali MAOI-ji kot tudi antipsihotiki npr Seroquel.

Tudi pri anskioznih motnjah se pojavljajo nasprotujoča si mnenja glede zdravljenja. Raziskave so pokazale, da kombinacija zdravil in psihoterapije delujejo bolje kot samo ena izmed njiju. Nekateri so mnenja, da je zdravljenje z zdravil le prikrivanje bolezni in tako le ovira psihoterapijo, ki je tako manj učinkovita. Podatki kažejo, da je psihoterapija na dolgi rok najučinkovitejša v primerjavi z zdravili. Seveda pa so redna vadba in dobra higiena spanca ter izogibanje kofeinu pogosto dejavniki, ki pomagajo pri premostitvi težav.

Povpraševanje po avtogenem treningu!